Senzorna reintegracija je pristop, ki se osredotoča na ponovno usklajevanje in izboljšanje zaznavanja ter obdelave senzoričnih informacij, ki jih telo prejema iz okolja in iz lastnega telesa. Cilj je pomagati posamezniku, da bolje interpretira in odgovori na dražljaje iz okolja, kar vodi do izboljšane motorične funkcije, čustvene regulacije in vsakodnevnega funkcioniranja.

Senzorni sistemi:

1. Taktilni sistem (dotik)

• Funkcija: Sprejema informacije o dotiku, pritisku, teksturi, temperaturi in bolečini preko kože.
• Primeri neintegracije:
  • Preobčutljivost (hipersenzibilnost) na dotik (npr. otrok se izogiba oblačilom, ki se ga dotikajo, noče se objemati).
  • Podobčutljivost (hiposenzibilnost) (npr. potrebuje močne dotike, pogosto se udarja ali išče dotik).

2. Vestibularni sistem (ravnotežje in gibanje)

• Funkcija: Zaznava gibanje glave, ravnotežje in prostorsko orientacijo preko notranjega ušesa.
• Primeri neintegracije:
  • Motnje ravnotežja, vrtoglavica, slabša koordinacija.
  • Pretirana ali zmanjšana občutljivost na gibanje (npr. otrok se boji gugalnic ali pa neprestano išče vrtenje).

3. Proprioceptivni sistem (zaznavanje položaja telesa)

• Funkcija: Sprejema informacije o položaju in gibanju sklepov, mišic in tetiv. Pomaga uravnavati moč in gibanje.
• Primeri neintegracije:
  • Nezmožnost pravilne ocene sile (npr. otrok pretirano močno stiska stvari ali pa prešibko).
  • Težave z držo, motorično koordinacijo in stabilnostjo.

4. Vizualni sistem (vid)

• Funkcija: Zaznava svetlobo, barve, oblike in gibanje skozi oči. Pomaga pri orientaciji in zaznavanju okolice.
• Primeri neintegracije:
  • Težave z usmerjanjem pogleda, zaznavanjem globine ali premikanjem oči.
  • Hitro utrujanje oči, izogibanje branju ali gledanju določenih predmetov.

5. Slušni sistem (sluh)

• Funkcija: Zaznava zvoke in njihove značilnosti (glasnost, ton, smer). Pomaga pri komunikaciji in orientaciji.
• Primeri neintegracije:
  • Preobčutljivost na glasne zvoke (prepiranje, sirene) ali ignoriranje zvokov.
  • Težave z razumevanjem govora v hrupnem okolju.

6. Gustatorni in olfaktorni sistem (okus in vonj)

• Funkcija: Zaznavata okuse in vonje, kar vpliva na prehranjevalne navade in zaznavanje okolja.
• Primeri neintegracije:
  • Preobčutljivost ali nezainteresiranost za določene okuse in vonje (npr. zelo izbirčen jedec).
  • Izogibanje določenim živilom ali okoljem zaradi močnih vonjav.

7. Interoceptivni sistem (notranje telesne zaznave)

• Funkcija: Zaznava notranja telesna stanja, kot so lakota, žeja, bolečina, utrujenost, potreba po dihanju ali praznjenju mehurja. Pomaga pri zavedanju telesnih potreb in notranjih občutkov.
• Primeri neintegracije:
  • Nezavedanje telesnih potreb (npr. otrok ne prepozna, kdaj je lačen ali žejen, kdaj mora lulat ali kakat).
  • Težave pri prepoznavanju bolečine ali nelagodja.
  • Motnje v samoregulaciji, kot so težave s sproščanjem ali zbiranjem energije

Kako poteka senzorna (re)integracija?

S pomočjo telesne reintegracije (TR) lahko uspešno pomagamo izboljšati senzorne sisteme. Metode znotraj TR, s katerimi med obravnavo podpiram telo delujejo na različne načine, a cilj imajo skupen: izboljšati zaznavanje, obdelavo in odzivanje na senzorične informacije, kar vodi do boljših motoričnih, kognitivnih funkcij, čustvene stabilnosti in vsakodnevnega funkcioniranja. Preko sledečih pristopov lahko občutno izboljšamo senzorne sisteme:

Kraniosakralna terapija

• Kako pomaga senzornim sistemom:
  • Spodbuja sprostitev živčnega sistema, kar izboljša prenos senzoričnih informacij.
  • Uravnava avtonomni živčni sistem, kar vpliva na boljšo odzivnost in ravnotežje senzoričnih sistemov (npr. zmanjšanje preobčutljivosti).
  • Pomaga pri izboljšanju vestibularnih funkcij in propriocepcije preko vpliva na možganske ovojnice in tekočine.

MNRI (Masgutova Nevro senzomotorična Refleksna Integracija)

• Kako pomaga senzornim sistemom:
  • Aktivira in integrira primarne refleksne vzorce, ki so osnova za pravilno senzorično obdelavo.
  • Izboljšuje povezave med različnimi senzornimi sistemi, kot so vestibularni, proprioceptivni in taktilni.
  • Krepi možganske poti, ki omogočajo učinkovito zaznavanje in obdelavo senzoričnih informacij.

Taktilna integracija

• Kako pomaga senzornim sistemom:
  • Spodbuja normalizacijo občutljivosti na dotik, zmanjšuje preobčutljivost ali povečuje odzivnost pri zmanjšani občutljivosti.
  • Pomaga pri sproščanju napetosti in izboljšanju senzorične integracije kože in mišic.
  • Izboljšuje povezavo med taktilnim sistemom in limbičnim sistemom kar pozitivno vpliva tudi na čustveno regulacijo.
    
    
    • Brasistemom, kar pozitivno vpliva tudi na čustveno regulacijo.