Kaj je Morojev refleks?
Morojev refleks je eden najbolj poznanih in pomembnih primarnih refleksov. Brez njega dojenček ne bi prišel na svet, ne bi zadihal, kasneje pa ne bi razvil koordinacije rok in nog ter zaščitnih reakcij pred nenadnimi dražljaji (zvokom, svetlobo ali dotikom).
Kako ga prepoznamo?
Morojev refleks se pojavi v dveh stopnjah:
- Prva faza – ob nenadnem zvoku, spremembi položaja ali svetlobi dojenček sunkovito iztegne roke (in včasih noge), odpre dlani in ima presenečen pogled, pogosto pa tudi zajoka. Ta faza je lahko za starše videti precej dramatična.
- Druga faza – dojenček nato povleče roke k telesu, jih lahko prekriža kot pri objemu, prsti pa se stisnejo v pest.
Refleks sproži adrenalin, ki telo pripravi na odziv.
Razvoj in integracija
Morojev refleks se začne razvijati že v maternici (okoli 9. tedna nosečnosti) in je popolnoma razvit do približno 34. tedna. Najbolj aktiven je od rojstva do 6. tedna starosti.
Od 6. tedna dalje se začne postopoma integrirati – to pomeni, da ga prevzemajo zrelejše reakcije živčnega sistema. Večina dojenčkov ga do 4.–6. meseca starosti skorajda nima več. Če refleks po tem času ostane aktiven, govorimo o zadržanem Morojevem refleksu. To pomeni, da se refleks ni popolnoma integriral v sistem telo–možgani in še vedno sproža odzive, kot bi bil otrok dojenček.
Zadržani refleks povzroči, da telo pogosto sprošča adrenalin, kar pomeni, da je otrok (ali odrasel) v stalni pripravljenosti, kot bi bil ogrožen. To vodi v večjo občutljivost na zvok, svetlobo, dotik in druge dražljaje. V tem primeru vam lahko priskočim na pomoč s svojim znanjem.
Namen Morojevega refleksa
Primarni refleksi so osnova za preživetje in gradnjo živčnega sistema. Morojev refleks:
- sproži občutek padanja in s tem zaščitno reakcijo,
- v prvi fazi opozori skrbnika, da otrok potrebuje podporo, v drugi pa zaščiti vitalne organe,
- pri porodu pomaga otroku potovati po porodnem kanalu in po rojstvu spodbuja prvi vdih,
- kasneje podpira razvoj mišičnega tonusa rok in nog ter aktivira imunski sistem.
Kaj ga sproži?
Morojev refleks sprožijo nenadne spremembe v okolju:
- položaj telesa (občutek padanja, polaganje na posteljo, previjalno mizo),
- zvoki (lajanje psa, hrup avtomobila, vrata),
- svetloba (nenadna sprememba sence in svetlobe),
- dotik (nepričakovan dotik sorojenca).
Občutljivejši dojenčki lahko reagirajo tudi pri vsakodnevnih opravilih, kot so kopanje, previjanje, oblačenje, dojenje ali nošenje po stopnicah.
Kako zmanjšati odziv Morojevega refleksa?
- Tesno ga objemite, da začuti varnost in se pomiri njegov živčni sistem.
- Med previjanjem mu nežno prinesite roki proti sredini telesa, da pospešite drugo fazo refleksa.
- Nošenje v nosilki odlično simulira okolje maternice: otrok je tesno ob telesu, sliši bitje srca, čuti toploto in je varen.
TEŽAVE z Morojevim refleksom
- Odsoten refleks – lahko kaže na težave v delovanju živčnega sistema
- Delni/asimetrični refleks – kaže na poškodbe ob porodu
- Pretiran refleks – zelo močan v prvih mesecih življenja
- Zadržan refleks – ostane prisoten po 6. mesecu (lahko tudi v odraslosti)
Pretiran Morojev refleks (v prvih mesecih):
- -telo postane trdo kot deska,
- -obraz pordeči,
- -izraz na obrazu kaže grozo,
- -dojenček kriči (ne le joka),
- -dojenček ne mara vožnje v lupinici v avtu,
- -refleks se lahko ponovi večkrat zapored.
Pretiran Morojev refleks se lahko pojavi pri zapletih pred ali med porodom. V tem primeru ga lahko uravnovesimo s KST terapijo in nevrosenzomotoričnimi vajami.
Zadržan refleks lahko povzroča:
- -težave pri branju in koncentraciji,
- -povečano utrujenost in motnje spanja,
- -senzorno občutljivost (zvok, dotik, svetloba, hrana),
- -potovalno slabost,
- -tesnobo in vedenjske težave,
- -slabši imunski sistem (pogoste bolezni, alergije).
Takšni otroci so lahko razdražljivi, težko se socializirajo, hitro jih zmotijo dražljaji, težje dajejo ali sprejemajo naklonjenost.
Morojev refleks in SPANJE
V prvih tednih življenja je Morojev refleks povsem normalen in pričakovan, a če je pretiran, lahko postane velik izziv za spanje v prvih mesecih in še naprej. Ob najmanjšem dražljaju (nenadnem zvoku, spremembi svetlobe, premiku telesa ali občutku padanja) dojenček sunkovito iztegne roke, zajoka in se prebudi. To pomeni, da:
-otrok težje preide v globlji spanec,
-se pogosto prebudi takoj, ko ga položimo v posteljico,
-spi krajše intervale in se hitro zdrzne,
-se starši soočajo z veliko več prebujanja in težjimi uspavanji.
Kako zmanjšati njegovo aktivacijo med spanjem v prvih mesecih?
- Premikajte spečega dojenčka počasi in mu vedno podpirajte glavo in vrat (refleks se sproži ob premiku glave).
- Ko ga položite, nekaj sekund počakajte, preden umaknete roke.
- Povijte ga (»štručkanje«), da se zmanjša možnost nenadnih gibov.
- Uporabljajte beli šum, uspavanke ali nežno glasbo, ki ublažijo hrup iz okolice.
Po vajah ki sva jih delale s hčerko, se končno lahko vozimo v avtu brez joka. Tudi moje dotike že bolje sprejema in sedaj je tudi na trebuščku, ker prej sploh ni hotela bit.”
mama Eva